Legenda, ki jo je uporabil, pravi da je bilo na otoku svetišče staroslovanske boginje Žive, ki naj bi ga varovala Bogomila in Staroslav. Strokovnjaki so rekonstruirali arhitekturni razvoj otoške cerkve Marijinega vnebovzetja. V zgodnjem srednjem veku je bil na mestu današnje stavbe predkrščanski, verjetno staroslovanski kultni prostor. Na otoku so odkrili 124 grobov s skeleti iz 9. do 11. stoletja. V tem času pa so bili narejeni tudi temelji predromanske kapele. Verjetno gre pri tej stavbi za sled misionarskega delovanja oglejskega patriarha Pavlina, sodobnika Karla Velikega. Prvi sledovi briksenških oblasti na otoku so temelji romanske kapele, na mestu predromanske. Triladijska bazilika, katere temelji so dobro vidni in ohranjeni, je bila najbrž zgrajena sredi 12. stoletja.

Enoladijsko gotsko cerkev z velikim prosto stoječim zvonikom so ob južni strani zgradili leta 1465, ko je prvi ljubljanski škof Sigmund Lamberg posvetil novi prezbiterij in glavni oltar. Prosto stoječi zvonik je prav tako posebnost, saj kaže značilen vpliv beneške šole. Sam zvonik je visok 52 m, zanj pa je značilen tudi gotski obok nad vhodom in pa kamen, ki se mu reče ajdovo zrnje in ima veliko luknjic, iz katerega je bil obok v 14.-15. stoletju tudi narejen. Sredi 17. stoletja so na mestu gotske cerkve sezidali podložno, banjasto obokano zgodnjebaročno cerkev, ki so jo leta 1685 prezidali.

Trije stranski oltarji iz črnega marmorja so delo ljubljanskih kamnosekov M. Cusse in F. Ferrata. Slike v njih je naredil neznani mojster in se nanašajo na beneško šolo 17. stoletja. Četrti stranski oltar, posvečen sv. Ani je s konca 17. stoletja, slika v njem pa iz Layerjeve delavnice v Kranju. Glavni oltar z razgibano baročno arhitekturo in bogato pozlačeno rezbarijo datira v 40. leta 18. stoletja. Oltarna kipa predstavljata donatorja blejske posesti Henrika II. in njegovo ženo Kunigundo. Leseni reliefi na oltarni mizi in tabernakelj so iz 2. polovice 19. stoletja.

Posebna znamenitost otoške cerkve pa je zvon želja, ki privlači mnogo turistov in je bil izdelan leta 1534 v Padovi; izdelal ga je F. Patavino. Zvonovi v zvoniku so iz 1. polovice 18. stoletja. Druge zgradbe in pa obzidje, ki varuje zgradbe na platoju so dobile končno obliko v 17. stoletju. Leta 1655 je nastalo monumentalno stopnišče z 99 kamnitimi stopnicami, ki vodijo na vrh otoka. Cerkev je bila leta 1972 restavrirana. Vodnjak na otoku je bil urejen leta 1888. Uredil ga je Windischgraetz, v spomin princesi, ki je umrla zelo mlada. Ta voda je iz naravnega izvira in je pitna.

Še pred pokristjanjevanjem je bilo na otoku slovansko svetišče - tempelj boginji Živi, ki je bila boginja ljubezni. Po pokristjanjevanju leta 745 so bili prisiljeni zamenjati mnogoboštvo za krščansko vero. Nato so boginjo Živo zamenjali s krščansko različico Marijo. Ob 99 stopnicah so na levi strani zgradili še malo Marijino kapelo, kjer so ljudje prav tako lahko molili. Na zelenici pred cerkvijo pa se nahaja tudi kip Marije Magdalene, ki se je ukvarjala z najstarejšo obrtjo na svetu in je njena prisotnost na tem kraju nekoliko vprašljiva, saj je bil otok stoletja romarska pot.

Takoj ko prispemo na vrh stopnic, se na naši levi nahaja stavba, v kateri je nekoč živel mežnar. Naprej od mežnarije se nahaja proštija. Na proštiji je zelo zanimiv grb, ki je sestavljen iz dveh delov. Levi del, na katerem je ovca s križem, predstavlja grb briksenških škofov (leta 1842 so briksni prepustili cerkev ljubljanskim škofom), desni del grba pa je grb le enega od škofov, ki je bil tu. Štirje cofasti vozli okoli freske–grba, pa predstavljajo, da je bil to škof. Na otoku je 124 grobov iz 9. in 10. stoletja, 450 let pa se na otoku že nahaja zvon želja. Cerkev je pred uničevanjem rešilo dejstvo, da je denarno podpirala osnovno šolo, ki je bila ena izmed prvih pri nas. Cesar Jožef II. je tako sovražil cerkve in samostane, da jih je na naših tleh ogromno zaprl ali pa tudi podrl, dokler sam papež ni prosil, naj odneha. Leta 1809 je Bled padel pod Francoze in ker je Francozom kmalu pričelo primanjkovati denarja, so okoliškim kmetom pobrali seno, pobrali so tudi zvonove z otoka, razen zvona želja.

Legenda o potopljenem zvonu

Tako imenovani »zvonček želja« je leta 1534 vlil Franziskusu Patavinus v italijanski Padovi. Nekako v tem času je na blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček za kapelo na otoku.Vendar tja ni prispel. Hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred. Še dandanes pa se včasih v jasnih nočeh oglaša iz globin.Obupana vdova je po tej nesreči prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Tam je pobožno živela do smrti. Po njeni smrti je papež posvetil nov zvon in ga poslal na blejski otok. Kdor s tem zvonom pozvoni in svojo željo sporoči usmiljeni »gospe z jezera« se mu želja izpolni.Tako pripoveduje legenda, ki vključuje mednarodno sago o »potopljenem« zvonu in idealiziran zgodovinski nastanek »zvončka želja«.

Sneg in sonce, šport in zabava

Bled se nahaja na 501 m nadmorske višine in velja s svojo okolico in naravnimi lepotami za eno najlepših alpskih letovišč in zdravilišč. Naravne lepote, svež zrak, sonce in termalna voda nudijo idealne pogoje za prijeten oddih ali aktivne počitnice, saj s svojo čudovito okolico omogočajo sprostitev, ki blagodejno vpliva na dušo in telo.

Zima na Bledu pričara posebno lepoto. Zasneženi grad in otok, obdana s čudovito zimsko pokrajino, to so podobe zimskega Bleda, ki se za vedno vtisnejo v spomin. Sprehajalcu se nudijo kilometri zasneženih poti okoli zaledenelega jezera ter krajši in daljši sprehodi vse do osrčja Triglavskega narodnega parka.

Bled s svojo lokacijo predstavlja idealno izhodišče za različne zimske športe. V samem centru Bleda je lahko dostopno smučišče Straža, z umetnim zasneževanjem in nočno smuko. Ljubitelji teka na smučeh lahko izbirajo med progami v blejski okolici. Dvajset minut vožnje nas pripelje na Pokljuko - pravi raj za smučarje tekače. Aktivne počitnice pa niso samo smučanje. Poleg sprehodov vam priporočamo tudi drsanje ali kegljanje v ledeni dvorani. Izbirate lahko med bazeni s termalno vodo, savno, masažo, kopelmi in fitness studii.

Čudovita narava, šport, prijetno vzdušje, kulturne prireditve in zabava – naše povabilo, da preživite počitnice na Bledu. Veseli smo, da bomo zimske lepote Bleda delili z vami!

za BLED pozimi pritisni sem !