Indonezija Je država v
Jugoovzhodni Aziji in Oceaniji. Indonezija je sestavljena iz
17.508 otokov in otočkov. S populacijo 238 milijonov ljudi je
četrta najbolj poseljena država na svetu in ima največji
svetovni delež muslimanov. Prestolnica Indonezije je Jakarta,
valuta Rupija.
Indonezija si je osvoboditev izpod nizozemskega kolonializma
izborila po II svetovni vojn in je neodvisna država, sestavljena
iz 33 provinc.
Kot že navedeno, Indonezijo sestavlja 17.508 otokov, ki ležijo
na obeh straneh ekvatorja in od katerih jih je cca. 6.000
naseljenih. Največji otoki so Java, Sumatra, Borneo (ki si ga
Indonezija deli z Burneji in Malezijo), Nova Gvineja (deli si ga
s Papuo Novo Gvinejo) in Sulawesi. Prestolnica Indonezije
Jakarta leži na otoku Java in je tako tudi največje mesto
Indonezije. Sledijo mu Surabaya, Bandung, Medan in
Semarang.
Indonezijske seizmične in vulkanske aktivnosti so med najvišjimi
na svetu. Lokacija Indonezije, na robu pacifiške, evrazijske in
avstralske tektonske plošče, jo dela za eno najbolj aktivnih
glede delujočih vulkanov (vsaj 150 aktivnih) in potresov.
Ker leži ob
ekvatorju, ima Indonezija tropsko klimo, z dvema razmejenima
obdobjema: monsunskim, deževnim obdobjem (od decembra do marca)
in sušnim obdobjem (od junija do septembra). Povprečna vlažnost
je visoka - cca. 80%, povprečna letna temperatura pa ostaja
skorajda enaka čez celo leto - cca. 28C na obalnih predelih.
Biota in okolje
Velikost Indonezije, tropska klima in arhipelaška geografija
vplivajo na to, da je Indonezija druga država sveta po biotski
raznovrstnosti (za Brazilijo). Njena flora in favna sta mešanica
azijskih in avstralskih vrst. Ker so bili nekoč povezani z
azijsko celino, imajo otoki Sunda Shelf (Sumatra, Java, Borneo
in Bali) obilje azijske favne. Vrst kot so tiger, nosorog,
orangutan, slon in leopard, je bilo nekoč v izobilju celo daleč
na vzhod do Balija, vendar je število in njihova porazdeljenost
drastično upadla.
Indonezija je
druga za Avstralijo po številu endemičnih vrst živali s 36%
endemičnih ptic od skupno 1.531 vrst ptic in 39% endemičnih
sesalcev od skupno 515 vrst sesalcev. Država se lahko pohvali z
veliko različnimi ekosistemi: plaže, peščene sipine, ustja rek,
mangrove, koralni grebeni, obalna območja mulja, plimske ravnice
in ekosistemi majhnih otokov.
VIZE: Slovenci
potrebujemo indonezijsko vizo. Indonezijski vizum (za največ 30
dni) pridobimo na letališču ob vstopu v državo. Rabimo 6 mesecev
veljaven potni list.
ZDRAVJE: Obveznih
cepljenj ni.
HRANA: Je dobra,
a ne pretirano pestra. Ogromno je riža, ki mu dodajajo razno
zelenjavo, meso in različne omake. Odlične so morske ribe,
veliko je tudi različne zelenjave. Tropsko sadje je prvovrstna
poslastica in slastne banane so dnevno na jedilniku.
PIJAČA: Svetujemo
vam pitje ZGOLJ ustekleničene vode. Od alkohola imajo dobro pivo
Bintang, vendar Indonezija gotovo ni dežela, ki bi stimulirala
konzumacijo alkohola. Zelo slastni so sveži sokovi, stisnjeni iz
tropskega sadja (ananas, papaja, banane, mango,...). Za vse
ostale podatke pa vam bo na voljo vaš vodnik.
VARNOST: varna
dežela. Pozorni moramo biti na osebno lastnino. Dragocene
predmete (denar, kreditne kartice, potni list in druge vredne
predmete) imejte vedno pri sebi ali jih shranite v hotelski sef.
Agencija Oskar ne odgovarja za njihovo morebitno izgubo ali
krajo. Za vse ostale podatke pa vam bo na voljo vaš vodnik.
OBLEKA: Dežela je
večinsko muslimanska. Spoštovanje običajev povečuje stik z
domačini, njihovo toplino in prijaznost. Predlagamo, da vaša
garderoba vključuje obleko, ki zakriva ramena, dekolte in kolena
(dolgi kratki rokavi, »capri« polkratke hlače, zračna
krila,...). Obutev naj bo udobna in primerna za sprehode,
svetujemo odprte čevlje (močnejše sandale z dobrim podplatom) za
pretežni del potovanja.
LOKALNA VALUTA:
indonezijska rupija (IDR)
KREDITNE KARTICE,
BANKOMATI: S kreditnimi karticami lahko plačujete v bolj
turističnih trgovinah, v večjih krajih lahko denar dvignete tudi
na bankomatih (VISA, MASTERCARD, nekje MAESTRO). Sicer pa je v
Indoneziji gotovina zakon.
PLANIRANI
STROŠKI: Za tekočo potrošnjo (hrana, pijača, manjši nakupi) se
predvideva poraba okrog 100 EUR na potovalni teden.
Priporočljive napitnine niso vštete v ta znesek.
KOMUNIKACIJA,
TELEFON, INTERNET: Klicna številka iz Indonezije v Slovenijo je
00386 + območna št. (brez 0) + klicana številka. Klicna številka
iz Slovenije v Indonezijo je 0062 + območna št. (brez 0) +
klicana številka. Pokritje vašega mobilnega omrežja preverite
pri vašem operaterju. Internet ni pogost in je na voljo samo v
večjih turističnih krajih.
ELEKTRIČNA
NAPETOST: Napetost je 220 V in uporabljajo povsem enake
vtičnice, kot v Sloveniji. Pogosti so izpadi električne
energije, zato vzemite dovolj rezervnih baterij in spominskih
kartic za vašo digitalno tehniko.
SPLOŠNI PODATKI O
DEŽELI
Velikost: 1.920.000 km²
Prebivalstvo: cca 240 milijonov
Glavno mesto: Jakarta (okoli 15 mil. preb.)
Jezik: Bahasa Indonesia - Indonezijski jezik (uradno prilagojena
malajščina)
Vera: muslimani 86 %, protestanti 6 %, ostalo (hindujci,
katoliki, budisti) 8 %
Ureditev: Republika Indonezija. Predsednik države: Susilo
Bambang Yudhoyono
Lokalni čas: Dežela se razteza čez 3 časovne pasove od +6 do +8
ur (glede na slovenski čas)
Bali
Bali je
indonezijski otok, ki leži med otokoma Java in Lombok. Ima
status province, z glavnim mestom Denpasar.
Populacija otoka znaša 3,891,000 ljudi po večini hindujcev, v
nasprotju z večinskim muslimanskim prebivalstvom Indonezije.
Balijske gorovja
v središču otoka vsebujejo kar nekaj vrhov preko 3.000 m.
Najvišja gora je Mount Agung (3.142 m), ki jo imenujejo mati
gora in je v resnici aktivni vulkan. Balijeva vulkanska narava
je pripomogla k izjemni rodovitnosti otoka in njegova visoka
gorska veriga zagotavlja obilno deževje, ki pripomore k visoko
produktivnemu kmetijstvu. Na južni strani gora je obsežno,
počasi spuščajoče se območje z riževimi nasadi, na severni
strani gorovja, ki se proti morju spušča bolj strmo pa so glavna
območja nasadov kave, riža, zelenjave in reje goveda.
Otok je obkrožen s koralnimi grebeni. Plaže na jugu imajo
večinoma bel pesek, plaže na severu pa večinoma črnega.
Bali leži zahodno od Wallaceove črte in njegova favna ima
posledično azijski karakter, z malo avstralskega vpliva. Na
otoku je cca. 280 vrst ptic. Do začetka 20. Stoletja, je bil
Bali dom večim vrstam velikih sesalcev kot so leopard in
endemična podvrsta tigra – balijski tiger, ki pa sta oba
izumrla. Danes sta največja sesalca na otoku javijski jelen in
divji merjasec. Na otoku se tako nahajajo še veverice, netopirji
(v Goa Lawah ali templju netopirjev jih domačini še vedno
častijo, predstavlja pa tudi turistično atrakcijo), dve vrsti
opic: makak in srebrni langur, kraljevske kobre, pitoni,
kuščarji…
Bogati koralni grebeni nudijo zavetje široki paleti morskih
bitji: Hawksbillovim želvam, velikim morskim bičem, morenam,
ribam papagajevkam, dvema vrstama morskih psov, barakudam,
morskim kačam, delfinom in različnim vrstam rib.
Lombok in Gili Trawangan
Lombok spada glede na potek Wallaceve linije k flori in favni
Avstralije (Alfred Wallace je bil slavni biogeograf, ki je na
potovanju med Balijem in Lombokom, ki je od Balija oddaljen le
20 milj, opazil nenavadno razliko med vrstami ptic. Na Baliju so
bile ptice podobne pticam na večjih otokih kot sta Java in
Sumatra, kar je pomenilo, da so vrste v sorodu. Ptice na Lomboku
so bile drugačne, saj je na Lomboku videl bele kakaduje, ki jih
na Baliju ni. Bali je bil nekoč s kopnim povezan za Javo in
Sumatro, medtem ko je bil Lombok, ki je geografsko precej
bližji, nepovezan zaradi globjega morja in tako izoliran.
Wallace je tako opazil, da so vrste ptic in živali na Lomoku
bolj podobne tistim v Avstraliji in Novi Gvineji in je tako
razmejil področja na azijsko bioto, ki se zaključi z Balijem in
avstralsko bioto, ki se prične z Lombokom).
Otoška topografija je najbolj zaznamovana z stratovulkanom Mount
Rinjani, ki leži v osrčju otoka in je visok 3.726 m, kar
predstavlja drugi najvišji vulkan v Indoneziji in tretjo
najvišjo goro Indonezije. Nižine Lomboka so kultivirane z nasadi
riža, soje, kave, tobaka, bombaža cimeta, kakava, koruze,
kokosa, banan in vanilije.
Gili Trawangan je največji od Lombokovih Gili otokov. Dolg je
3km, širok pa 2 km s populacijo cca. 700 prebivalcev. Na Gili
Trawanganu ni motoriziranih vozil in so tako Edina prevozna
sredstva kolesa in majhne kočije, ki jih vlečejo konji.
Severni Sulawesi
Sulawesi je eden izmed štirih
velikih sundskih otokov. Na njem živi cca. 15 mio prebivalcev,
največje mesto pa je Makassar. Otok naj bi nastal s trkom
azijske in avstralske tektonske plošče.
Na otoku se nahaja 8 narodnih parkov; od tega so 4 večinoma
morski. Na otoku se nahaja 127 poznanih vrst sesalcev, od
katerih je kar 62% endemičnih, kar pomeni, da jih ni mogoče
najti nikjer drugje v Indoneziji ali na svetu. Na otoku se
nahaja cca 400 vrst ptic in 34% teh je endemičnih.
|
Mount Bromo
Prambanan - največji indonezijski hinduistični tempelj
Borobudur - največji budistični tempelj na svetu
Bohorok - rehabilitacijski center za orangutane
Safari park Taro
Jakarta
komodoški varan
Ambarita - vas plemena Batak
Tanah Lot tempelj
 |
