Kraj je odmaknjen od industrije in hrupa, urejene sprehajalne poti pa vabijo k atraktivnemu počitku ter sprostitvi.

Oddaljenost od večjih krajev:
■Celje: 24 km,
■Ljubljana: 90 km,
■Maribor: 70 km,
■Zagreb (HR): 100 km,
■Trst (IT): 190 km,
■Benetke (IT): 340 km,
■Dunaj: (AT) 320 km.

GPS koordinate: 46.119135,15.203319

Rimske Terme Business Wellness Spa Resort

Nekoč

Rimski vrelci izvirajo iz razpok v triadnih dolomitnih skalah, vendar so za potrebe zdravilišča zajeli le dva močnejša, prvega s temperaturo 38,4° C, poimenovan Amalijin vrelec, ter drugega z nekoliko nižjo temperaturo, 36,3° C, poimenovanega Rimski vrelec.

Zdravilnost naravnih virov so znali ceniti že Rimljani, ki so si 39 let p. n. št omislili prve bazene s toplo, vročo in mrzlo vodo. Že pred več kot 180 leti odkrite arheološke najdbe na območju Rimskih Toplic pričajo o tem, da so tudi Rimljani iz province spoštovali njegove nasvete in koristili vrelce v Rimskih Toplicah.

Pri zidavi termalnega kopališča v letih 1769 – 1845 so odkrili več marmornatih žrtvenikov, 11 zaobljubnih spomenikov, štirje od teh so posvečeni nimfam in boginji zdravja Valetudi.

Leta 1460 je toplice dobil v najem Friderik Zwern, razvilo se je letovišče, ki pa so ga Turki leta 1529 izropali in požgali. Tako so do leta 1810 Toplice dobivale nove lastnike, vendar niso posebno uspevale. Leta 1810 pa je toplice kupil celjski poštar Anton Gurnik in tako so prešle iz fevdalnih v meščanske roke.

Mejnik v razvoju Toplice je bil vsekakor odkup in prihod novih lastnikov iz Trsta – Uhlihovih. V last te tržaške družine je posest prešla po letu 1840 in jih je imela v lasti vse do konca druge svetovne vojne. Takoj po svojem prihodu so dokončno preimenovali Toplice v propagandne namene v Rimske Toplice. Gustav in Amalija Uhlich sta bila začetnika pri uveljavljanju kasneje svetovno znanega zdravilišča Rimske Toplice. Tu se je zbirala aristokracija in meščanstvo. Največ je bilo nemških gostov, pa tudi precej Tržačanov, Madžarov, Zagrebčanov, celo Američanov.

Leta 1873–1874 so začeli s prenovami v zdraviliški zgradbi, kjer so pustili samo veliki bazen, namesto treh manjših bazenov pa so zgradili 12 velikih in štiri majhne kabine, ki so jih razvrstili okoli prostora s kupolo. Lastnika sta uredila tudi okolico toplic. Uredila sta parkovne nasade eksotičnega drevja. Posebnost tega zdraviliškega parka v izmeri 30 hektarjev je dolina, južno od Sofijinega dvora, kjer rastejo čudovite sekvoje.

Iz nekdanjega pašnika so uredili skledasto travnato planjavo. Obdajala jo je Viktorijina promenada, ki so jo kasneje preimenovali v Rusko stezo. Rusko pot so začeli graditi leta 1917. Ime je dobila po ruskih ujetnikih, ki so jo pretežno tudi gradili. V mesecu oktobru 1918 je bila 1224 m dolga sprehajalna pot – steza dograjena in se je v takšni obliki tudi ohranila do današnjih dni. Leta 1836 so sredi parka zgradili trinadstropni Sofijin dvor, ki so mu dali obliko nemških grajskih stavb in v katerem je bilo več kakor 50 sob. Kopališki zdravnik dr. Hermann Mayerhofer je leta 1884 kupil zemljišče in zgradil večjo vilo, ki se imenuje Vila Mayerhofer. Še danes se vila in park imenujeta po njem. Do vile vodi pot skozi Vladimirjev park preko zanimivega mostu, na katerem sta dva leva s ščitom in mečem. Vila je kasneje z odkupom prešla v last Uhlichove sestre.

Zadnji zasebni gospodar toplic je bil dr. Gustav Uhlich, ki je od staršev prevzel posest leta 1934. Med vojno je bilo zdravilišče v rokah nemške vojske, ki je iz toplic naredila bolnišnico za svoje vojake. Po koncu vojne je zdravilišče zapustil tudi mladi dr. Gustav Uhlich.

V obdobju od konca druge svetovne vojne pa do leta 1991 je bilo zdravilišče v upravljanju Jugoslovanske ljudske armade. Vojska je zdravilišču namenila predvsem vlogo okrevališča častnikov, za druge obiskovalce je bilo zdravilišče le redko na voljo.

Po 15. oktobru leta 1991 so se vrata zdravilišča zaprla. Nekdanje vojaško zdravilišče je podedovale Ministrstvo za obrambo, ki pa so odločili da rimsko zdravilišče ne bo sodilo med objekte, ki jih bo država ohranila za obrambne ali varnostne potrebe.

Vse do leta 2008 je zdravilišče samevalo. Bilo je ogromno ponudnikov, ogromno govora, da se bo zdravilišče odprlo, vendar se ni. Leta 2008 pa je zdravilišče končno prišlo v prave roke, saj so odprli svoja vrata. Po 16-ih letih je več kot pet milijonov vredna investicija v Sofijin dvorec 24. 9. 2008 odprla svoja vrata.

Rimske Terme